← Vsi projekti

2023 / 2024

Razvoj priložnosti za prihodnost mladih v Kočevju

Kočevje se kot največja slovenska občina sooča z odlivom mladih v sosednja, bolj urbana središča. Razumevanje potreb in pričakovanj mladih je ključno za oblikovanje ukrepov in strategij, ki bi jih po študiju prepričali k vrnitvi. Projekt hkrati išče načine za izboljšanje pogojev tistim, ki v občini ostajajo, in ustvarja priložnosti za privabljanje novih prebivalcev.

Celotna predstavitev projekta (PDF) →

Rešitve študentov

Plakat: HubKo Odpri predstavitev (PDF) →
01

HubKo: skupni prostor za študij, delo in ustvarjanje

HubKo je veliko več kot tehnološki park ali podjetniški inkubator. Je idejni prostor, ki pod eno streho združuje študijski center s študijskimi sobami in skupnim prostorom za sodelovanje in ustvarjanje, co-working prostore za delo na daljavo, pisarne za podjetnike in zaposlene ter dvorane za seminarje, predavanja in tečaje. Zamišljen je kot stičišče, ki mladim v Kočevju ponuja prostor za študij, delo in razvoj idej, s čimer krepi razloge za ostanek in vračanje v domači kraj.

Avtorji: Tinkara Jan, Marko Pleterski, Peter Brodnik, Timotej Petrovčič, Žiga Dolinar, Ana Topole

Plakat: Identiteta
02

Identiteta: gradnja ponosa Kočevarjev za ohranjanje mladih

Rešitev izhaja iz problema izseljevanja mladih in ga naslavlja z grajenjem identitete: če so mladi ponosni, da prihajajo iz Kočevja, in se tam dobro počutijo, je verjetnost, da ostanejo, veliko večja. Avtorji so Kočevje razdelili na tri kroge, vsak s svojo vizijo, ki se med seboj dopolnjujejo v enoten pristop za celotno občino. Prvi krog oživlja center z raznolikimi dogodki (od notranjega skate parka do delavnic na mestnih trgih), drugi povezuje okoliške vasi, tretji pa širše zaledje. Cilj je celostni načrt za ohranjanje mladih v Kočevju.

Avtorji: Pia Golob, Gal Grobovšek, Jaka Kordiš, Aleksander Kovač, Tesa Robič, Marko Škrbić, Rin Togo

Plakat: Kokreacija
03

Kokreacija: aplikacija za soodločanje občanov

Glavni cilj rešitve je povečati participatornost prebivalcev Kočevja, s poudarkom na mladih, pri oblikovanju in odločanju o lokalnih projektih ter izboljšati komunikacijo med občani in občino. Ključna sta popolna transparentnost, torej vpogled v projekte, proračun in financiranje, ter poenostavljeno glasovanje in predlaganje novih projektov. Aplikacija omogoča preproste volitve, pregled nad aktivnimi in preteklimi projekti ter vpogled v porabo sredstev, s čimer se občani počutijo bolj povezane z občino in bolj angažirane pri njenem razvoju.

Avtorji: Luka Janežič, Matevž Gortnar, María Laura Bendezú Ulloa, Lan Zukanović, Sebastjan Mevlja, Tine Črnugelj

Plakat: Skovik
04

Skovik: sopotništvo kot nagrajujoča izkušnja

Skovik je inovativna aplikacija, ki preoblikuje štopanje v sodobno in nagrajujočo izkušnjo za potnike in voznike ter spodbuja mobilnost mladih in sodelovanje v lokalni skupnosti. Deluje po principu zbiranja »skovičkov«: potnik jih prejme od občine za udejstvovanje pri lokalnih akcijah in dogodkih, prenos na voznika pa poteka prek NFC žetona. Vozniki, ki sprejmejo potnike, pridobijo bonitete, med drugim brezplačno parkiranje v občini Kočevje. Tako Skovik krepi skupnost in nagrajuje trajnostno vedenje, pri čemer so vsi vpleteni zmagovalci.

Avtorji: Luka Bernik, Hana Klincov, Miha Malenšek, Jakob Dekleva, Matevž Lapajne, Urban Poljšak

Galerija

Mnenja študentov

Kaj pravijo udeleženci

Predmet se mi je zdel zelo zanimiv in koristen, ker podpira študentsko žilico za inovacije in podjetništvo.

Žiga Fon

Predmet me je naučil, kako pravilno razviti idejo, in mi prinesel nove izkušnje. Sam proces in sodelovanje s študenti iz različnih fakultet je bilo zanimivo. Pri procesu so mentorji ves čas nudili pomoč in nas usmerjali na pravo pot do cilja.

Anja Mabič

Predmet kot celota mi je bil zelo všeč. Skozi celotno leto se je delo v skupini lepo porazdelilo, tako da smo vsi študenti lahko prispevali enakomerno. S strani profesorjev in zunanjih obiskovalcev sem dobil veliko koristnih napotkov, komentarjev in nasvetov, ki jih bom zagotovo lahko unovčil tudi v prihodnje.

Filip Turk

Predmet je bil zanimiv, dal je dober vpogled v faze začetnega razvoja projekta, ki ni nujno vezan na neko aplikacijo. Zdelo se mi je zanimivo, da smo se kot inženirji lotili projekta za nekaj čisto drugačnega in morali sodelovati s študenti iz drugih področij, kar nam je dalo nov vpogled v problem in njegovo reševanje.

Anja Winterleitner

Predmet Interdisciplinarni projekti me je resnično postavil na realna tla. Iz tedna v teden sem doživljal nekakšen »love-hate« odnos do projekta, saj sta se motivacija in občutek napredka pogosto nepredvidljivo spreminjala. Kljub temu sem se skozi proces vedno bolj zavedal, da predmet zelo realistično simulira situacije, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem delovnem okolju. Proti koncu sem kritike prenehal dojemati kot »globalno katastrofo« in jih začel razumeti predvsem kot usmeritve za izboljšavo. To mi ni pomagalo le pri razvoju projekta, temveč tudi pri osebni rasti, večjem zadovoljstvu ob končnem izdelku ter večji samozavesti pri sami predstavitvi.

David Velkavrh

Predmet skozi proces razvoja rešitve za en dejanski problem motivira in vodi študente v razmišljanje, sodelovanje in raziskovanje. Predavatelji in mentorji se res potrudijo in so neposredno vključeni v ta proces, ker pa so iz različnih področij, študentje lahko spremljamo in se učimo tudi iz razprav med njimi samimi.

Matjaž Bevc

Projekt mi je predstavljal zabaven izziv. Razmislek o problemu, o katerem sicer v vsakodnevnem življenju verjetno ne bi razmišljal, je bil ustvarjalno in miselno spodbuden. K temu pripomore tudi sodelovanje s študenti različnih strok, saj prispeva k bolj poglobljenemu razumevanju vzrokov in posledic ter razmisleku o vplivih potencialnih rešitev. Predmet dobro odpira širše družbene tematike ter spodbuja kakovostno timsko delo.

Aleksander Osvald

Kot zunanji oziroma gostujoči študent sem vesel, da sem lahko spoznal druge študente na drugih fakultetah. Mislim, da so znanje in uvidi zelo različni med našimi študiji in prav to se mi je zdelo ključno za ta specifičen projekt. Ker so bili nekateri bolj seznanjeni z vsebino telesne dejavnosti, drugi pa s tehnološkim vidikom, je bilo sodelovanje toliko bolj pomembno in je zato tudi tako dobro izpadlo. Kar se tiče tematike, se mi je kot študentu Fakultete za šport zdela izredno pomembna in zanimiva, njene rešitve pa so peljale v čisto drugo smer, kot sem pričakoval, kar se mi zdi zelo pozitivno. Všeč mi je bila tudi raznolikost profesorjev in zunanjih strokovnjakov, ki so bili hkrati mentorji in kritiki naših idej, ter njihova pripravljenost na diskusijo. Menim, da so naše rešitve zelo zanimive, in upam, da njihova uresničitev pripelje do izboljšanja telesne dejavnosti študentov UL.

Amadej Bertoncelj